Uvodnik
Strateško ustrezni in pravilno opredeljeni cilji so ključ do uspeha projekta. To ve vsak, ki se s projekti bolj ali manj intenzivno ukvarja. Vemo tudi, da slabo opredeljeni cilji projekta močno prispevajo k odstotku neuspešnih projektov. Pred nami v Sloveniji je (pogojno) nenadejan projekt predčasnih volitev. Da so volitve projekt, se prav gotovo strinjamo vsi. Kako ocenjujemo uspešnost takega projekta? Z volilno udeležbo? Z zmago stranke, ki nam je pri srcu? Uspešnost tega projekta bi morali meriti skozi sposobnost štiriletnega mandata vlade, da prispeva k blaginji Slovenije. Povrnimo se k ciljem. Kateri so cilji prvih predčasnih volitev v Sloveniji? Da odpravimo blokado obstoječe vlade, ki ne more narediti nič zaradi odhoda partnerskih strank iz koalicije ali referendumov za vsako malenkost? Da »resetiramo« Slovenijo, karkoli že to pomeni? Da postavimo na oblast nekoga novega, saj sta Pahor in Janša že izkoristila svojo možnost? Ne pogovarjamo pa se o ciljih, ki bi v Sloveniji prispevali k okrevanju gospodarstva in izboljšanju kvalitete življenja ljudi. Naše politike bolj zanima, kdo bo zmagal in ne, kaj bo storil za državo. Moramo pa se zavedati, da so volitve edini vsedržavni projekt, kjer smo vsi na svoj način vplivni dejavniki, saj lahko s svojim glasom vplivamo na rezultate volitev. V svojih okoljih moramo pogosto gledati projekte, pri katerih nas nihče nič ne vpraša, čeprav bodo rezultati projekta vplivali na nas, zato imamo bolj ali manj pravico godrnjati, če nam projekt ni všeč. Zato se splača del neke nedelje nameniti za pot na volilno mesto. Razumem ljudi, ki tega ne bodo naredili. To so tisti, ki se temu projektu izogibajo, saj pogrešajo cilje, ki bi dejansko prispevali k uspehu projekta z vidika vseh državljanov. Takih ljudi je vse več …
Jesenska številka prinaša tri zanimive strokovne prispevke. Prvi govori o zelo aktualni in perspektivni temi – fotovoltaiki. Matej Vogrinčič predstavi značilnosti projektov vzpostavitve fotovoltaičnega sistema. V svojem prispevku oriše finančno plat investiranja v fotonapetostne sisteme, oblike in možnosti podpor, ki jih nudi država, okvirne faze, po katerih potekajo postopki same priključitve oziroma pridobivanje dovoljenj za obratovanje takšnega sistema ter tveganja, povezana s takšnim projektom. Drugi prispevek je s področja, ki nam nudi veliko užitkov, in sicer filma. Ustvarjanje filma je projekt. Jožica Blatnik prikaže, kako se projekt izpelje v filmski produkciji skozi faze projekta s poudarkom na aktivnostih filmskega procesa, izboljšanju komunikacije in koordinacije v produkcijski ekipi ter povečanju motivacije članov ekipe. Opredelila je tudi vlogo vodje projekta v filmski produkciji in kritične aktivnosti v procesu filmskega ustvarjanja (tveganje). Tretji prispevek je projekt, ki se odvija pred našimi očmi. Igor Krašovec predstavi projekt za ustanovitev centra Republike Slovenije za upravljanje IPA projektov v državah Zahodnega Balkana in v Turčiji.
Revija prinaša tudi zanimiv intervju s strokovnjakinjo s področja projektnega menedžmenta, Vanjo Bračko, iz podjetja Informatika d. d. Rdeča nit pogovora je bila vzpostavitev projektne pisarne v podjetju. Prepričan sem, da bodo njene izkušnje dobrodošle tudi za marsikoga izmed vas. Pripravili smo poročilo z osrednjega dogodka ZPM v letu 2011, in sicer tradicionalnega Projektnega foruma, ki je potekal v Portorožu od 11. do 13. maja 2011. Tokratni forum je potekal pod sloganom S projekti zavezani k uspehu – tudi v krizi. Mladi projektni menedžerji ponovno predstavljajo svoje delo. Tokrat lahko preberete, kakšnega projekta so se lotili člani sekcije Mladih projektni managerjev, natančneje Lokalnega odbora Maribor, skupaj s podjetjem Gorenje d. d.
Tokratni uvodnik bom izkoristil za napoved nekaterih novosti in zanimivosti. V uredništvu revije smo se odločili, da na spletni strani ZPM ponudimo našo revijo tudi v elektronski obliki in sicer z enoletnim zamikom. Jeseni bomo začeli tudi z izdajo mesečnega elektronskega glasila ZPM, ki ga bodo člani ZPM prejemali po elektronski pošti. V njem bomo člane sproti obveščali o dogajanjih v ZPM, naši ponudbi, zanimivostih in dogodkih s področja projektnega menedžmenta. V okviru ZPM pravkar izvajamo projekt, s katerim želimo še dodatno osvežiti aktivnosti ZPM in še dodatno približati dogajanje članom, predvsem pa pridobiti nove. V ta namen bomo izvedli več promocijskih aktivnosti in poiskali stik z našimi privrženci.
Minulo poletje je bilo s kariernega vidika še posebej uspešno za podpredsednika ZPM Igorja Vrečka, ki je akademski naziv magister zamenjal za doktor. V imenu uredniškega odbora revije iskrene čestitke.
Ob koncu uvodnika pa še vabilo za sodelovanje v reviji. V vsaki izdaji revije želimo predstaviti ali portret strokovnjaka s področja projektnega menedžmenta ali zanimiv projekt, ki poteka v vašem poslovnem okolju. Zato vas vabimo, da nas obvestite, če vas zanima srečanje z nami, na katerem bi opravili intervju ali pripravili reportažo.
Zahvaljujem se vam, ker še vedno radi prelistate našo revijo in verjamem, da bo tako tudi v prihodnosti.
Srečno!
Iztok Palčič, glavni urednik