Letnik 14, številka 3, september 2011
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
STROKOVNI PRISPEVKI:
-
Matej Vogrinčič: Projekt vzpostavitve fotovoltaičnega sistema
- Jožica Blatnik: Projektno delo v filmski produkciji
- Igor Krašovec: Poročilo o ustanavljanju centra Republike Slovenije za upravljanje IPA projektov v državah Zahodnega Balkana in v Turčiji
Povzetki - Projektna mreža Slovenije - Letnik 14, številka 3, september 2011
Matej Vogrinčič: Projekt vzpostavitve fotovoltaičnega sistema
Priljubljenost fotonapetostnih sistemov oz. sončnih elektrarn je čedalje večja. Fotovoltaika je ena izmed najhitreje razvijajočih svetovnogospodarstvenih panog, kar se odraža tudi v zelo dinamičnem in burnem spreminjanju tako tehnologije kot tudi zakonodaje in predpisov na tem področju. Veliko je že znanega na področju tehnologije ter na praktičnemu izvajanju projekta same postavitve fotonapetostnega sistema. Velik del projekta pa zajema poznavanje zakonodaje, priprave pravilnih vlog, obrazcev ipd. To področje je časovno zelo intenzivno, saj lahko projekt podaljša za več mesecev. Članek opisuje finančno plat investiranja v fotonapetostne sisteme, oblike in možnosti podpor, ki jih nudi država, ter okvirne faze, po katerih potekajo postopki same priključitve oz. pridobivanje dovoljenj za obratovanje takšnega sistema. Zaradi konstantnega spreminjanja in prilagajanja zakonodaje ter predpisov, je področje urejanja dovoljenj najbolj kritična in nepredvidljiva faza projekta. Ob dobrem poznavanju vseh postopkov lahko bolje planiramo in izpeljemo projekt.
Ključne besede: sončne elektrarne, fotovoltaika, upravni postopki, vodenje projekta, priključitev
Jožica Blatnik: Projektno delo v filmski produkciji
Nekateri obravnavajo film samo z vidika umetnosti in ne kot izdelek, ki ga lahko pošljemo na trg. V vsakem primeru pa lahko ustvarjanje filmov obravnavamo z vidika projektnega ravnanja, saj ima film vse značilnosti projekta. Seveda je pri filmskih projektih treba upoštevati posebnosti filma in tudi to enkratno mešanico umetnosti in industrije. Vendar je pogosta težava kakršnegakoli projekta in tudi filma, da v praksi ne dosega svojih ciljev (filmi prepogosto preveč stanejo, niso dokončani v predvidenem roku in tudi planirana kakovost ni dosežena). Razlogi za nedoseganje ciljev so tudi v tem, da filmska produkcija ni obravnavana z vidika projekta in njegovega ravnanja v vseh fazah. Zato bom v nadaljevanju na podlagi teoretičnega znanja s področja projektnega ravnanja in praktičnih izkušenj na področju filmskega ustvarjanja pokazala, kako se naj projekt izpelje v filmski produkciji skozi faze projekta s poudarkom na aktivnostih filmskega procesa, izboljšanju komunikacije in koordinacije v produkcijski ekipi, povečanju motivacije članov ekipe. Za zaključek bom opredelila še ravnatelja projekta v filmski produkciji in kritične aktivnosti v procesu filmskega ustvarjanja (tveganje).
Ključne besede: umetnost in filmska produkcija, faze filmskega projekta, aktivnosti procesa filmske produkcije, ravnatelj v
filmski produkciji, kritične aktivnosti tveganja v filmski produkciji
Igor Krašovec: Poročilo o ustanavljanju centra Republike Slovenije za upravljanje IPA projektov v državah Zahodnega Balkana in v Turčiji
Vstopanje Zahodnega Balkana in Turčije v Evropsko unijo in pripravljenost držav, ki mejijo na Evropsko unijo (šest »vzhodnih« držav nekdanje Sovjetske zveze ter deset »južnih« sredozemskih držav), da sprejmejo standarde EU, predstavlja za Slovenijo veliko poslovno priložnost. Evropska unija financira izvajanje svojih politik prek različnih instrumentov pomoči. Za Zahodni Balkan in Turčijo ter »vzhodne« in »južne« države je v obdobju 2007-2013 namenjenih okoli 24 milijard evrov. Ker slovensko znanje ni ustrezno povezano in ovrednoteno, je ustanovitev pravnega subjekta z delovnim naslovom »IPA center« prva stopnica na poti k prevladi kulture zmagovitih sinergij, ki bo prispevala k povečanju konkurenčnosti, ugleda in vloge Slovenije na Zahodnem Balkanu, v Turčiji in drugih regijah, pri gradnji mreže strokovnjakov z različnih področij in krepitvi javno-zasebnega partnerstva.
Ključne besede: projekti EU, IPA projekti, Zahodni Balkan in Slovenija, prenos znanja, upravljanje projektov EU