Članek obravnava pomen in vlogo projektnega managementa pri reševanju težav ob združevanju servisnih mrež, ki se pojavljajo na stopnji po prevzemu hčerinskega podjetja na trgu, ko matično podjetje že razpolaga s svojo servisno mrežo. Na primeru izbranega trga smo evidentirali problematiko, ki nastane zaradi nastanka dveh servisnih mrež. Pri tem se v servisni mreži prevzetega podjetja B pojavlja možnost združitve z matično servisno mrežo podjetja A in s tem doseganja enotnih standardov poprodaje. Z analizo težavnega položaja smo poiskali vzroke za nastanek poslovnega problema. K razreševanju smo pristopili tako, da smo določili želene cilje. Projektni management v danih razmerah ponuja rešitve s sistematičnim pristopom k združevanju.

Ključne besede: projekti integracije, poprodaja, servisne mreže

         Dušan Balažič, Zoran Račič, mag. Andrej Androjna: Stalne izboljšave pri remontnih projektih

Prispevek predstavlja projektni pristop podjetja NUMIP, d.o.o., pri organizaciji in izvedbi remontnih dejavnosti v Jedrski elektrarni Krško, ki obsegajo tudi koncept stalnih izboljšav. Zadovoljstvo naročnikov je pri poslovanju podjetja na trgu eno najbolj kritičnih meril uspešnosti. Ker pa se zahteve naročnikov zelo dinamično spreminjajo, je ključnega pomena, da se njihovo zadovoljstvo sistematično meri, kar je šele prvi korak, nujna sta tudi ustrezna obdelava pridobljenih podatkov in načrtovanje dejavnosti, ki so potrebne, da se zadovoljstvo izboljšuje ali vsaj ohranja. Tako se ustvari sklenjen krog stalnih izboljšav, ki v osnovi ni nič drugega kot dobro znani Demingov krog (Plan-Do-Check-Act). Stalne izboljšave niso pomembne samo pri serijski proizvodnji, izjemnega pomena so tudi pri ciklično ponavljajočih se projektih, kot so npr. popravila. Sestavni del projektnega pristopa je torej spremljanje zadovoljstva naročnika in iz tega izhajajoč sistem stalnih izboljšav. V osmih letih izvajanja izjemno zahtevnih remontnih projektov si je podjetje NUMIP pridobilo dragocene izkušnje in doseglo zelo dobre rezultate stalnih izboljšav.

Ključne besede: remonti, projekti, merjenje zadovoljstva naročnikov, stalne izboljšave

      Ambrož Rožman, mag. Andrej Androjna: Projektna zasnovana organizacija vzdrževanja

Prispevek predstavlja zasnovo, metodologijo in vodenje projekta optimizacije vzdrževanja. Vzdrževanje proizvodnih sredstev je še vedno eno od najbolj zapostavljenih področij delovanja podjetij, čeprav se v zadnjem času položaj tudi v slovenskem prostoru spreminja na bolje. Na podlagi prepoznavanja širših vplivov vzdrževanja na poslovanje podjetja se marsikje odločajo za optimizacijo trenutnih strategij in metod vzdrževanja. Za uvajanje tovrstnih izboljšav je nujen celovit pristop, ki sistematično obravnava vse potrebne dejavnike in predlaga ustrezne spremembe. Ker je optimizacija vzdrževanja navadno zelo kompleksnega značaja, jo je smiselno zasnovati in izvajati projektno. Zaposleni podjetja NUMIP, d.o.o., so si v zadnjih letih na tem področju pridobili kar nekaj pomembnih izkušenj. Sveže izkušnje in uspehi so prikazani na  konkretnem primeru svetovalnega projekta v podjetju Duropack Tespack, d.o.o. V nadaljevanju prispevka je obdelan pričakovan prihodnji razvoj storitev v optimizaciji vzdrževanja, in sicer je na kratko predstavljen eden najnovejših konceptov upravljanja vzdrževanja – VDM® (Value Driven Maintenance), torej koncept vzdrževanja po vrednosti.

Ključne besede: projektno vodenje, optimizacija vzdrževanja, vrednostni dejavniki vzdrževanja, pozunanjenje vzdrževanja 

Branko Cvelbar, Andreja Sladoje Jemec: (Nove) priložnosti medpodročnih projektov 

Obsežnejši projekti iz informatike in telekomunikacij (v nadaljevanju ITK) so le redko uspešni (vrsta ocen pravi, da je takih le 40 odstotkov). Naslednji večji izziv skrbnikov teh projektov je, kako po nekaj letih operativne uporabe preiti v nov razvojni cikel. Razloge za (ne)uspehe so skušali odkriti mnogi raziskovalci in praktiki; ugotovitve so zanimive in obenem zaskrbljujoče. Pri vsem tem se nam naniza vrsta vprašanj: Je bil za vaš (ne)uspeh kriv naročnik projekta? Katera stran v pogodbenem razmerju pri razvoju in uvajanju novih ITK-projektov je šibkejši člen – naročnik ali izvajalec(i)? Ali (znamo) ocenimo vrednost izvedenega (operativno delujočega) projekta? Predstavljene so izkušnje, pridobljene med večletnim sodelovanjem in soustvarjanjem državnega projekta – sistema gradnje informacijskega sistema za pripravo, izvrševanje in nadzor proračunske porabe – projekt MFERAC. Del priložnosti za večjo inovativnost in učinkovitost lahko izkoristimo pri skupnem oblikovanju, krepitvi in udejanjanju medpodročnega sodelovanja uporabnikov-naročnikov in ITK-strokovnjakov. Rezultat medpodročnega sodelovanja je tako »močan« naročnik; močna strokovno-tehnična podpora operativne uporabe posameznih aplikacij projekta in širše celotnega sistema MFERAC, ki je v predstavljenem (in širšem) okolju pripomogla k povečanju učinkovitosti, zmanjšanju stroškov, izboljšanju kakovosti storitev in večjemu zadovoljstvu uporabnikov, odredbodajalcev in vodstev ministrstev. 

Ključne besede: management vrednosti projekta, nadzor proračunske porabe in proračunski cilji, upravljanje človeških virov, vloga projektne pisarne in podpore uporabnikov, pomoči izvajalca(ev), javno-zasebno partnerstvo