Letnik 8, številka 1-3, december 2005

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

  

UVODNIK

dr. Anton Hauc                                                                                                                                                        PDF

 

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------


ZNANSTVENI PRISPEVKI:

 

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------


STROKOVNI PRISPEVKI:


Povzetki Projektna mreža Slovenije - Letnik 8, številka 1-3, december 2005

mag. Tomaž Kuhl: Projektni management kot orodje razvoja v malih podjetjih

Poslovno okolje, v katerem danes delujejo mala podjetja, se je v zadnjem desetletju močno spremenilo. Novo stanje, izoblikovano kot odgovor na tranzicijske spremembe in prilagajanje hitro spremenljivim tržnim razmeram po vključitvi Slovenije v EU, od malih podjetij terja posebno – spremenjeno razmišljanje o njihovem razvoju in obstoju v prihodnosti. Klasične definicije razvojnega obnašanja ne veljajo več, deloma zaradi spremenjene usmerjenosti slovenskega gospodarstva na razvitejše trge EU in širše, deloma pa zaradi hitrega tehnično-tehnološkega napredka, ki se z veliko naglico integrira na skoraj vsa področja delovanja malih podjetij in spreminja njihovo konkurenčno obnašanje. Zaradi omenjenega postaja njihovo poslovanje v močno spremenjenih tržnih razmerah vse težje, to pa povzroča kritičen odziv na tradicionalne razvojne usmeritve, ki danes v močno spremenjenih razmerah poslovanja za njih niso več zdrava osnova za oceno prihodnjega stanja. Zato je danes v malih podjetjih vedno bolj čutiti izredno zanimanje za spremenjene načine uresničevanja razvoja, s katerimi bi v novih razmerah lahko ostala/postala konkurenčna. Tako predlog boljšega ali učinkovitejšega izvajanja razvoja v malih podjetjih predvideva pospešeno uvajanje projektnega izvajanja razvojnih strategij. Te izboljšave so nujni ukrepi kot odgovor na zaostrene razmere v slovenskem malem gospodarstvu, ker v zadnjih letih opažamo veliko nazadovanje  v razvoju in rasti ter preveliko usihanje malih podjetij. Še posebej zaskrbljujoči so podatki, ki kažejo na velik neuspeh novih podjetij, ki velikokrat ne dosežejo niti stopnje rasti. Spremembe na področju razvoja malih podjetij so še posebej dobrodošle zaradi na novo oblikovane Strategije razvoja Slovenije, v kateri bo država dolgoročno najbolj spodbujala razvoj in rast MSP. V državnih razvojnih programih, oblikovanih na podlagi sprejetih strategij, pa predvideva njihovo izvajanje prav s projekti.

Ključne besede: mala podjetja, strategije, razvoj, projekti, projektni management, projektno vodenje, projektno izvajanje strategij, organizacijske strukture, projektna kultura

mag. Tatjana Fulder, dr. Iztok Palčič, dr. Andrej Polajnar: Razvoj proizvodnih sposobnosti in
   učinkovitost izvajanja projektov v industrijskih grozdih

Prispevek obravnava razvoj proizvodnih sposobnosti v industrijskih grozdih, ki smo ga obravnavali z vidika projektov. Opazovani proces smo razdelili na tri stopnje in opredelili, kateri projekti so značilni za posamezno obdobje. Te projekte smo razdelili na razvoj in rast grozda, pri čemer smo želeli poudariti pomembnost nenehnega razvoja sposobnosti, katerih posledica je lažje izvajanje zahtevnejših projektov z namenom uresničiti cilje po izdelkih in storitvah z večjo dodano vrednostjo. Da bi odgovorili na vprašanje, kako se proizvodne sposobnosti razvijajo v industrijskih grozdih, je bila izvedena raziskava, pri čemer so bili analizirani trije industrijski grozdi.   

Ključne besede: industrijski grozdi, razvoj proizvodnih sposobnosti, projekti razvoja grozda, projekti rasti grozda

mag. Matjaž Madžarac: Analiza položaja projektnih informacijskih sistemov v slovenskih podjetjih

Živimo v obdobju velikih sprememb v poslovanju, ki jih prinaša napredek informacijske tehnologije (IT). Vse bolj se zdi, da močni informacijski tokovi podjetja, ki jim ne uspe dohajati napredka informacijske družbe, izrivajo na stranpoti, kjer praviloma samo še usahnejo. Podjetja namreč niso kos konkurenčnemu boju, stroški poslovanja so preveliki. IT je danes strateško orodje, ki omogoča ne le pregled podatkov in izvedbo komunikacij, temveč tudi informacijsko podporo skupinskemu delu, preprost dostop do želenih podatkov, povzroča pa tudi pomembne spremembe v managementu, ki se gibljejo k vedno večji sproščenosti organizacij in s tem k večji odgovornosti posameznika. Sodobno podjetništvo od današnjih informacijskih sistemov zahteva podporo odločanja tako vodstvu podjetja za potrebe strateškega odločanja kot tudi na vseh nižjih ravneh za potrebe taktičnega in operativnega odločanja v posameznem podjetju. Tako informacijska tehnologija v podjetju deluje skoraj na vseh področjih poslovanja in razvoja. Vloga in pomembnost informatike za posamezno poslovno funkcijo ter njihovo povezanost med seboj z informacijami sta zelo različni: od samostojnih, ločenih, popolnoma avtomatiziranih tehnoloških otokov do kompleksnih celovitih informacijskih sistemov, ki povezujejo med seboj razvoj, materialno in finančno poslovanje ter načrtovanje, izvajanje in nadzor proizvodnje. Kar zadeva razvoj podjetja, moramo govoriti predvsem o projektih in projektnem managementu. Gre za projektno izvajanje razvoja. Projektni management pa lahko uspešno deluje na podlagi učinkovitega projektnega informacijskega sistema, ki ne more biti samostojen informacijski sistem. Zadnje čase prevladujejo celovite programske rešitve, v katere bi moral biti integriran tudi projektni informacijski sistem. Namen članka je prikazati trenutni položaj projektnih informacijskih sistemov v slovenskih podjetjih.

Ključne besede: anketa, poslovni informacijski sistem, projektni informacijski sistem

 Lojze Osvald: Projekt šestega okvirnega programa EU

Članek obravnava področje šestega okvirnega programa EU in projekte, ki se izvajajo v okviru tega programa. Predstavljeni so tako imenovani instrumenti, ki definirajo tipe projektov in jih je je mogoče prijavljati ter izvajati v tem okvirnem programu. Predstavljamo tudi temeljne strategije in cilje Evropske komisije ter področja, na katerih želi Evropa srednjeročno doseči sam svetovni vrh. Naprej je prikazana povezava med instrumenti in področji dejavnosti, ki naj bi se izvajale pri projektih, in ki jih organizacije lahko razumejo tudi kot napotilo za oblikovanje razvojnih projektov in strateških usmeritev.

Ključne besede: šesti okvirni program, projekt, raziskave, Evropska komisija 

mag. Aljaž Stare: Projektni manager kot poklic

Slovensko združenje za projektni management je v lanskem letu začelo izvajati projekt standardizacije poklica projektnega managerja. Namen projekta je dvigniti usposobljenost slovenskih projektnih managerjev ter s tem izboljšati uspešnost izvedbe projektov, zvišati možnost financiranja projektov s strani EU, omogočiti možnost enakovrednega partnerstva SLO organizacij v mednarodnih projektih, omogočiti kariero na področju managementa projektov ter dvigniti zavedanje o pomembnosti uporabe metod in tehnik projektnega managementa. V okviru projekta smo v letošnjem letu v Standardno klasifikacijo poklicev vključili dva nivoja poklicev s področja projektnega managementa: vodja projekta in vodja projektne naloge. Plan in želja vseh pobudnikov pa je, da se v naslednjem letu vključita tudi ostala dva nivoja: direktor projektov in projektni manager. 

Ključne besede: management, projekt, management, poklic