Letnik 13, številka 1, april 2010
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
UVODNIK
dr. Iztok Palčič PDF
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
ZNANSTVENI PRISPEVKI:
- Klavdija Snežič, Milka Pungartnik, Rok Snežič: Projektni menedžment v državni upravi
-
Igor Vrečko: Projektna usposobljenost in certificiranje projektnih menedžerjev v Republiki Sloveniji
-
Marjan Leber, Majda Bastič: Inovacijska sposobnost kot ključna kompetenca v industrijskem okolju
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
STROKOVNI PRISPEVEK:
- Veronika Obu: Vloga marketinga pri projektu uvajanja medicinskih pripomočkov na trg - Praktični primer iz farmacevtske industrije
Povzetki - Projektna mreža Slovenije - Letnik 13, številka 1, april 2010
Klavdija Snežič, Milka Pungartnik, Rok Snežič: Projektni menedžment v državni upravi
Prispevek obravnava projektni menedžment v neprofitnih organizacijah, ki pa v našem primeru predstavljal državno upravo. Državna uprava se namreč tako kot gospodarske organizacije srečuje z različnimi problemi pri upravljanju projektov. Namen prispevka ni kritiziranje projektnega načina dela v državni upravi, temveč skozi našteto problematiko predlagati možne rešitve obstoječega stanja.
Ključne besede: državna uprava, projektni menedžment, upravljanje projektov
Igor Vrečko: Projektna usposobljenost in certificiranje projektnih menedžerjev v Republiki Sloveniji
Ustrezna usposobljenost projektnih menedžerjev in članov projektnih timov je eden od ključnih elementov za zagotavljanje učinkovite izvedbe projektov ter celovite uspešnosti projektov. Sistematična izgradnja in nadgrajevanje potrebne projektne usposobljenosti posameznikov sta proces, katerega izvajanje je tako v interesu projektnih menedžerjev in članov projektnih timov kot tudi organizacij, znotraj katerih se projekti izvajajo ter organizacij, ki vodenje in izvedbo projektov naročajo pri za to specializiranih organizacijah. Tudi presojanje projektne usposobljenosti, ki se izvaja v obliki certificiranja, je proces, katerega namen in učinki so bistveno večji, kot izhajajo iz samega pridobljenega certifikata. V Sloveniji smo na področju certificiranja projektnih menedžerjev še precej za povprečjem v gospodarsko razvitejših državah EU. To je spoznanje, ki po eni strani verjetno nakazuje na nižjo povprečno projektno usposobljenost projektnega osebja in tako deloma pojasnjuje tudi nižjo uspešnost pri realizaciji projektov v Sloveniji v primerjavi s podatki iz tujih analiz, po drugi strani pa podaja smernice nadaljnjemu razvoju podjetjem, posameznikom in regulatornim državnim inštitucijam.
Ključne besede: državna uprava, projektni menedžment, upravljanje projektov
Marjan Leber, Majda Bastič: Inovacijska sposobnost kot ključna kompetenca v industrijskem okolju
Inovacijska sposobnost je eden izmed elementov, ki vpliva na globalno konkurenčnost in se izgrajuje sistematično. Predstavlja zmožnost podjetja za pravočasno ustvarjanje invencij, zasnovanih na poznavanju razpoložljive znanosti, ter pretvarjanje teh invencij v inovacije v obliki novih izdelkov ali storitev z lastno inovacijsko zmogljivostjo. Izpeljava od ideje do uresničitve je kratkoročno zelo naporna, vendar predstavlja izboljšavo in blaginjo na dolgi rok. Za razvoj večje inovacijske sposobnosti je potrebno sodelovanje podjetij z univerzami, tehnološkimi mrežami in parki, razvojnimi centri ter povečanje mednarodnega sodelovanja na področju razvoja in raziskav. Inovacijska moč podjetja je danes eden najpomembnejših dejavnikov uspešnosti podjetja. Kako pa definiramo inovacijsko moč podjetja in kako jo lahko merimo? Inovacijska moč podjetja je sestavljena iz inovacijske kompetence in inovacijskega potenciala. Inovacijska kompetenca odraža sposobnosti zaposlenih, inovacijski potencial pa predstavlja v podjetju obstoječe osnovne pogoje za inovacije ter razpoložljive vire. Analizno orodje, razvito v organizaciji ISN za merjenje inovacijske moči, je zastavljeno tako, da je koristno za podjetja vseh velikosti, panog in inovacijskih moči: kot instrument občutljivosti in učenja za začetnike na področju inovacij, kot spodbuda za inovacijam naklonjena podjetja in kot instrument benčmarkinga za podjetja s poudarkom na raziskovanju in razvoju. Virtualna gospodična »Miss iScan« uporabnika v »Hiši inovacij« vodi skozi šest prostorov, ki so usklajeni z obema komponentama inovacijske moči – inovacijsko kompetenco in inovacijskim potencialom: inovacijska kompetenca je predstavljena v sobah Menedžment, Kultura in Znanje podjetja, inovacijski potencial pa v sobah Finance, Tehnologija in Trg.
Ključne besede: inovacija, inovacijski menedžment, inovacijska moč, kompetence, trg
Veronika Obu: Vloga marketinga pri projektu uvajanja medicinskih pripomočkov na trg - Praktični primer iz farmacevtske industrije
Samozdravljenje, ki je v zadnjih desetih letih v močnem porastu, pomeni uporabo proizvodov in/ali raznih pripravkov naosnovi lastnega znanja, izkušenj ali po nasvetu strokovnjaka. Tudi v Sloveniji smo priča vse večjemu številu proizvodov v lekarnah, ki jih je mogoče kupiti brez recepta. Med njih spadajo tudi medicinski pripomočki. V nadaljevanju besedila je predstavljen projekt njihovega uvajanja na tržišče na podlagi praktičnega primera malega podjetja iz farmacevtske industrije, katerega osnovna dejavnost je trgovina na debelo z medicinskimi pripomočki. Uvajanje medicinskega pripomočka na tržišče traja okoli pol leta (brez raziskav in razvoja medicinskega pripomočka) in v samem podjetju vključuje zaposlene ter zunanje izvajalce.
Ključne besede: projekt uvajanja novega proizvoda, farmacevtska industrija, medicinski pripomoček